tek....

Evo me, ravno zdajle sm prišla domov s teka. Jah, začela sem tečt...hvala bogu. Na tek sem se že toliko dolgo pripravljala, sej veste v glavi, samo dejansko narediti prvi korak je pa najtežje. No, v glavnem, sedaj hodim vsak ponedeljek, sredo in soboto tečti. Sej je super, samo težko je ZELO počasi tečt, ker je to nujno za začetnika. Da kuriš kar največ maščob (kalorij) moraš teči v območju 60-75% maximalnega srčnega utripa. No, in če hočem jzt v tem območju tečt, bi hitreje hodila, kot pa toliko počasi tekla. Mah, sej bo.
Tale glagol teči me malo heca. Sploh ni enostaven. :))

VLADO KRESLIN

Je zame najboljši glasbenik v naši slovenski deželi, ki je prepolna ljudi, ki poskušajo peti, katere je navdušila amerikanizacija. Folk ne zna peti, ker poskušajo peti samo na playback-e, z neverjetnimi shiny kostumčki, seksapilnimi kretnjami in spogledi s kamer-ami/mani. Sorry Alja, bivši Gay over, Make up 3, Žana, Verner, Domen Kumer, Fredi Miler, Rok Kosmač, Natalija Verboten,.. Ko mi je fotko predstavil Kreslina, me je totalnoma zadelo. Tok dobra glasba pa še ne in besedila, ki vsebujejo veliko sporočil, pametnih misli in pesniškega talenta ter seveda Kreslinova črna kitara. Decembra sem bila prvič na njegovem koncertu v Cankarjevem domu, kjer me je poleg vsega kar se je dogajalo na odru, impresionirala predvsem povezanost, sodelovanje Vladota s starši. Mogoče zato, ker še nisem občutila kaj pomeni družina. Ne vem.
V glavnem Vlado, Beltinška banda, Mali bogovi ter starši, res ste the best. Bravo!!!

pondelk...

ok, ponedeljek je. To rečem vsako jutro ob 6h zjutraj, ko se odpravim od doma v šolo. Bedno!!! ja. res bedno, pa še najbl zoprn urnik mamo ob pondelkih, pa ne zato, ker je lih ponedeljek. Pač zrd tega, ker mamo kemijo (se opravičujem ljubiteljem kemije).
Ampak danes je pa the best- SNEG. Naše mesto je popolnoma pobeljeno, tako sveže, čisto in nedolžno, kot da se ne more nič zgoditi. No, vsaj upam.
V glavnem, jutri grem na Pohorje. Upa, da bo v redu, no mrzlo bo definitvno pa še veliko več snega. a si predstavljaš, gozd, kočica sredi gozda, jzt, pa še ostalih 50 obremenjencev. Ha ha ha.
No, grem jzt rajši pakirat...
en lep zimski pozdrav od weedice

PRISLUŠKUJEM TIŠINI V SEBI

Rodila sem se na poletni dan, očku in mamici ter bratu. Bili smo družina. No, to sem mislila, ko sem bila majhna, še čisto majhna.
Danes: kdo pri nas je družina? A?
Ne vem...
Vem samo to, da sta se enkrat v preteklosti, daljni, ljubila.

To sem izvedela preko Minattija. Eden in edini dokaz o njuni ljubezni. No, vsaj eden, kaj bi bilo, če še tega ne bi bilo. Grozno. Čeprav še vedno ne razumem, kako se lahko dva človeka, ki sta se ljubila, si ustvarila družino, čez 15 let pa se ne moreta videti!!! No, samo eden ne more drugega.

Takole je bilo : zaljubljenost, ljubezen, poroka, froci, realno življenje, prepir, laž, nezvestoba, ločitev. 15 let.

No, v glavnem, dokaz:

Desire for nothing, exept desirelesness.
Hope for nothing, exept for rise above all hopes.
Want nothing and you will have everything.

(Ne želi si ničesar, razen brezželjnosti.
Ne upaj nič, razen, da se dvigneš nad vse upe.
Ne želi ničesasr in imela boš vse)

Nekoga moraš imeti rad!-javna izpoved prodajalca pohištva

Evo, to je zapisano v zbirki Minattija Prisluškujem tišini v sebi, s podpisom mojega očeta, posvečeno moji materi.

Ivan Minatti, hvala.