Monday 19 March 2007

pondelk...

ok, ponedeljek je. To rečem vsako jutro ob 6h zjutraj, ko se odpravim od doma v šolo. Bedno!!! ja. res bedno, pa še najbl zoprn urnik mamo ob pondelkih, pa ne zato, ker je lih ponedeljek. Pač zrd tega, ker mamo kemijo (se opravičujem ljubiteljem kemije).
Ampak danes je pa the best- SNEG. Naše mesto je popolnoma pobeljeno, tako sveže, čisto in nedolžno, kot da se ne more nič zgoditi. No, vsaj upam.
V glavnem, jutri grem na Pohorje. Upa, da bo v redu, no mrzlo bo definitvno pa še veliko več snega. a si predstavljaš, gozd, kočica sredi gozda, jzt, pa še ostalih 50 obremenjencev. Ha ha ha.
No, grem jzt rajši pakirat...
en lep zimski pozdrav od weedice

Saturday 17 March 2007

PRISLUŠKUJEM TIŠINI V SEBI

Rodila sem se na poletni dan, očku in mamici ter bratu. Bili smo družina. No, to sem mislila, ko sem bila majhna, še čisto majhna.
Danes: kdo pri nas je družina? A?
Ne vem...
Vem samo to, da sta se enkrat v preteklosti, daljni, ljubila.

To sem izvedela preko Minattija. Eden in edini dokaz o njuni ljubezni. No, vsaj eden, kaj bi bilo, če še tega ne bi bilo. Grozno. Čeprav še vedno ne razumem, kako se lahko dva človeka, ki sta se ljubila, si ustvarila družino, čez 15 let pa se ne moreta videti!!! No, samo eden ne more drugega.

Takole je bilo : zaljubljenost, ljubezen, poroka, froci, realno življenje, prepir, laž, nezvestoba, ločitev. 15 let.

No, v glavnem, dokaz:

Desire for nothing, exept desirelesness.
Hope for nothing, exept for rise above all hopes.
Want nothing and you will have everything.

(Ne želi si ničesar, razen brezželjnosti.
Ne upaj nič, razen, da se dvigneš nad vse upe.
Ne želi ničesasr in imela boš vse)

Nekoga moraš imeti rad!-javna izpoved prodajalca pohištva

Evo, to je zapisano v zbirki Minattija Prisluškujem tišini v sebi, s podpisom mojega očeta, posvečeno moji materi.

Ivan Minatti, hvala.